Projekti

MaRSovci vsako leto v skupinah pripravijo projekt, ki ga na koncu predstavijo. Lanski projekti so prikazani spodaj.

Končni avtomati

Slika Nejčeve skupine
Avtorji projekta:

Matic Bratina, Gimnazija Koper

Aleksander Kalacun, II. gimnazija Maribor

Vasja Žorž, Gimnazija Bežigrad

Mentor:

Nejc Zajc, FMF, Univerza v Ljubljani

V članku so predstavljeni koncepti formalnega jezika in končnih avtomatov. Opisano je delovanje končnih avtomatov in njihove lastnosti. Povezava med njimi in formalnimi jeziki je pojasnjena na intuitiven in dostopen način.

Članek


Lema, ki ni Burnsideova

nejc

Avtorji projekta:

Manca Ernst, 1. gimnazija v Celju

Matej Knap, Gimnazija Bežigrad

Rok Hudournik, Gimnazija Velenje

Mentor:

Katarina Šipec, FMF, Univerza v Ljubljani

V tem članku je kombinatorični problem razlikovanja med zapestnicami rešen na algebraičen način s pomočjo delovanja grup in uporabo Burnsideove leme.

Članek


Simetrične funkcije

petra
Avtorji projekta:

Ajda Brnot, Gimnazija Poljane

Martin Gubina, Gimnazija Bežigrad

Kiana Petrič, Waldorfska šola Ljubljana

Mentor:

Petra Podlogar, FMF in FRI, Univerza v Ljubljani

V članku definiramo dve družini simetričnih funkcij, to so monomske simetrične funkcije in Schurove funkcije. Izkaže se, da so prve baza vektorskih prostorov $\Lambda^n$ in $\Lambda$. Drugim pa se posvetimo zaradi povezave z Youngovimi polstandardnimi tabelami, sproti ugotovimo, da so tudi te simetrične.

Članek


Čudesa čudežne teorije grup

izak
Avtorji projekta:

Eva Bračun, Gimnazija Kranj

Gašper Grm, Gimnazija Nova Gorica

Katja Šimenc, Gimanzija Poljane

Mentor:

Izak Jenko, FMF, Univerza v Ljubljani

Ukvarjali smo se s simetrijami ravninskih vzorcev, ki so povezani s teorijo grup. Spoznali smo, kaj je grupa in kako lahko slikamo iz ene grupe v drugo. Definirali smo tapetne grupe. Nazadnje smo spoznali način označevanja ravninskih vzorcev, ki nam je pomagal pri njihovi klasifikaciji.

Članek


De Bruijnovi grafi

jus
Avtorji projekta:

Lovro Kastelic, Škofijska klasična gimnazija

Ana Krošl, I. gimnazija v Celju

Ronja Pražnikar, Gimnazija Koper

Mentor:

Juš Kocutar, Univerza v Groningenu

V članku želimo rešiti naslednji kombinatorični problem. Elemente množice velikosti $r$ želimo razporediti v krožno zaporedje, tako da se vsako možno zaporedje dolžine $n$, kot podzaporedje zaporednih členov, pojavi natanko enkrat. S pomočjo De Bruijnovega grafa in z obstojem Eulerjevega obhoda na njem dokažemo, da je to mogoče za vse pare $(r,n)$.

Članek


Končne podgrupe $SO_3$

jakob

Avtorji projekta:

Neca Camlek, Gimnazija Bežigrad

Lenart Frankovič, Gimanzija Velenje

Tina Tiara Opalič, I. gimnazija v Celju

Mentor:

Matija Likar, Tehnološki inštitut Massachusettsa

V članku klasificiramo končne podgrupe $SO3$ in ponazorimo ujemanje med njimi in grupami rotacijskih simetrij platonskih teles. Definiramo grupe in dokažemo Lagrangeev izrek. Nato še definiramo delovanje grupe ma množici in dokažemo izrek o orbitah in stabilizatorjih

Članek


Perkolacija

katarina
Avtorji projekta:

Nives Gošnjak, Gimnazija Velenje

Luka Peruš, Gimnazija Ravne na Koroškem

Hugo Trebše, Gimnazija Bežigrad

Mentor:

David Opalič

Definiramo perkolacijo na mreži $\mathbb{Z}^d$. Posebno pozornost posvetimo kritičnemu parametru $p_c$ in pokažemo, da za $d>1$ ni trivialen. S pomočjo dualnega grafa in unikatnosti neskončnega omrežja izračunamo $p_c=\frac{1}{2}$ za $d=2$.

Članek


Kompaktnost

bor

Avtorji projekta:

Katarina Grilj, Srednja šola Slovenska Bistrica

Ema Hojan, Gimnazija Velenje

Matija Skrt, Gimnazija Nova Gorica

Mentor:

Jan Genc, FMF, Univerza v Ljubljani

V članku sta definirani topologija in kompaktnost ter predstavljene lastnosti kompaktnih prostorov. Definirana je produktna topologija in dokazana ekvivalenca med kompaktnostjo množice in zaprtostjo ter omejenostjo množice v $\mathbb{R}^n$.

Članek


Faktorizacija velikih števil z metodo eliptičnih krivulj

bor

Avtorji projekta:

Lenart Dolinar, Gimnazija Bežigrad

Kaja Rajter, II. gimnazija Maribor

Jakob Žorž, Gimnazija Škofja Loka

Mentor:

Nino Cajnkar, FMF, Univerza v Ljubljani

Problem hitre faktorizacije velikih števil je eden od najpomembnejših problemov v sodobni kriptografiji, saj je temelj za reševanje problema diskretnega logaritma in sorodne oblike kodiranja. V nalogi smo obravnavali enega od hitrejših znanih algoritmov za faktorizacijo in sicer metodo eliptičnih krivulj (ECM) ter analizirali njegovo časovno zahtevnost.

Članek

Avtor fotografij: Žan Hafner Petrovski