Predavanja | MaRS

Večerna MaRSovska predavanja tradicionalno pripravijo matematiki z različnih raziskovalnih ustanov, ki na poljuden način predstavijo zanimive matematične probleme in vlogo matematike v sodobnem svetu. V letu 2022 nam bodo predavali:

dr. Neža Mramor Kosta: Kakšna je oblika podatkov?

Podatke si ponavadi predstavljamo kot zaporedje števil ali vektorjev (to je, n-teric števil), torej kot “oblak točk" na številski premici, v ravnini, v prostoru ali v n-dimenzionalnem prostoru. Ogledali si bomo, kako si lahko s topološkimi metodami pomagamo, da takšnemu oblaku določimo obliko, kako lahko iz oblike sklepamo o lastnostih podatkov in jo uporabimo v računalniških algoritmih za analizo podatkov.

O predavateljici: Nežka Mramor Kosta je zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, kjer je predavala matematične predmete študentom računalništva in informatike. Njeno raziskovalno področje je topologija, natančneje topološka analiza podatkov. Je trenutna predsednica Društva matematikov, fizikov in astronomov.

dr. Primož Lukšič: Prva pomoč za matematično razumevanje aktualnih problemov

Na predavanju si bomo ogledali, kako nam lahko znanje matematike pomaga pri razumevanju nekaterih trenutno aktualnih problemov iz vsakdanjega življenja. Ker je letos t. i. super volilno leto, bomo najprej spoznali, kako delujejo postopki, ki prejete glasove na volitvah pretvarjajo v mandate, in kako te postopke uporabljamo pri različnih volitvah v Sloveniji. Nato bomo zaradi splošne razširjenosti bolezni COVID-19 preverili, kakšnemu tveganju za okužbo se izpostavljamo glede na število stikov in razširjenost določenega virusa v populaciji. Naučili pa se bomo tudi razlagati številke o specifičnosti in občutljivosti diagnostičnih testov, namenjenih ugotavljanju okužb z virusi.

O predavatelju: Primož Lukšič je diplomiral iz uporabne matematike na UL FMF in doktoriral iz računalništva na UL FRI. Poklicno pot je nadaljeval v podjetju Abelium d.o.o., kjer skupaj s sodelavci že več kot desetletje tudi s pomočjo matematike rešuje različne probleme iz industrije.

dr. Uroš Kuzman: Učinek netopirja

"Matematika je temelj vseh naravoslovnih znanosti!" Ta stavek je slišal že vsak od nas. Pa ga zares razumemo? Ali je povezava med gimnazijsko matematiko ter modeli in enačbami, ki se pojavijo npr. pri pouku fizike, res tako očitna? Moj iskren srednješolski odgovor na to vprašanje bi bil: "ne"; vaš, upam, bo po tem predavanju nekje na intervalu med "delno" in "morda". Ukvarjali se bomo namreč z dinamičnimi sistemi oz. z različnimi oblikami "pravil", ki po vnaprej določenem vzorcu opisujejo spreminjanje nekega sistema v času. Pri tem bomo posebno pozornost posvetili fenomenu, ki ga v matematični popkulturi najdemo pod imenom *učinek metulja (ang. Butterfly Effect)*. To pomeni, da bomo spoznali nekaj kaotičnih sistemov, pri katerih majhna motnja začetnega stanja porodi veliko spremembo v razvoju. Oziroma, bolj poetično, pri katerih lahko utrip kril metulja sredi Brazilije povzroči tornado v Texsasu. In kje je v tej zgodbi netopir? Upam, da ugriz v njegovo meso sredi Kitajske ne bo povzročil odpovedi mojega predavanja pri vas, ker sicer bo to edini kaotični dinamični sistem, ki ga boste spoznali!

O predavatelju: dr. Uroš Kuzman prihaja iz Velenja, zaposlen pa je kot asistent in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Doktoriral je leta 2013, raziskovalno pa se ukvarja s kompleksno analizo. Natančneje, s skoraj kompleksnimi mnogoterostmi in kompleksno dinamiko. Znan je po tem, da poleg rednih predavateljskih obveznosti globok pečat pušča tudi na področju popularizacije matematike. Sodeloval je v prvih nekaj izvedbag tabora MARS, bil zraven pri zasnovi Mafijskega vikenda na FMF, v oddaji Ugriznimo znanost na Televiziji Slovenija zastavil več okoli 150 matematičnih ugank, nenazadnje pa kot stand up komik tudi razbija urbani mit o dolgočasnih učiteljih matematike. Njegova monokomedija Profesor Kuzman mlajši je maja letos doživela že 200. ponovitev.

dr. Blaž Škrlj: Strojno učenje: kratka zgodovina

Strojno učenje je področje računalništva, ki se ukvarja z gradnjo sistemov ter algoritmov sposobnih avtomatske razpoznave vzorcev. V predavanju bomo pregledali glavne preboje na tem področju, ki segajo vse do petdesetih let prejšnjega stoletja. V predavanju bomo poleg zgodovinskega orisa področja predstavili tudi nekaj sodobnih trendov, ter kako so povezani z idejami, starejšimi kot marsikdo od nas.

O predavatelju: Blaž Škrlj je doktoriral iz računalništva na Mednarodni Podiplomski Šoli Jožefa Stefana, kjer je razvijal metode za učinkovito učenje reprezentacij. Trenutno dela kot inženir strojnega učenja v podjetju Outbrain, kjer je del izraelske ekipe, ki se ukvarja z raziskovalnimi problemi povezanimi z učenjem na večjih skalah - primeri tovrstnih problemov vključujejo gradnjo kompaktnih modelov, učinkovito serviranje in nadzorovanje njihovega obnašanja.

Večerna predavanja iz prejšnjih let

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate utrinke MaRSovskih predavanj iz preteklih let. Gostili smo že veliko odličnih predavateljev in raziskovalcev, ki nam vsako leto pripravijo raznovrsten nabor matematičnih vsebin.