Večerna predavanja 2014

Večerna MaRSovska predavanja tradicionalno pripravijo matematiki z različnih raziskovalnih ustanov, ki na poljuden način predstavijo zanimive matematične probleme in vlogo matematike v sodobnem svetu.

Nedelja, 17. avgust 2014 @ 20⁰⁰

Na križišču med statistiko in športom

Slavko Jerič, RTV SLO

Športna statistika je morda najbolj razširjena v podobi kratkih zanimivih dejstev o športu ali posameznemu športniku. V resnici pa predstavlja še marsikaj več. Na predavanju bomo pokukali v svet nastanka teh podatkov, srečali pa se bomo tudi z dopingom, stavnicami, kak stavek pa bo namenjen tudi Športnemu SOS-u, ki ga predavatelj zadnja leta soustvarja na MMC RTV Slovenija.

Če vas šport zanima in vas muči kakšno vprašanje iz športne statistike, lahko svoje vprašanje posredujete Slavku Jeriču na elektronski naslov slavko.jeric@rtvslo.si. Ne pozabite pripisati, da se boste udeležili MARSa in morda boste ravno vi v nedeljo dobili svoj odgovor.

O predavatelju: Slavko Jerič je po izobrazbi diplomirani inženir matematike ter univerzitetni diplomirani psiholog. Od leta 2000 je zaposlen na RTV Slovenija, kjer deluje kot športni novinar. Leta 2012 je na MMC RTV Slovenija odprl portal Športni SOS, ki se ukvarja s športno statistiko. Statistično društvo Slovenije ga je leta 2013 zaradi Športnega SOS-a nagradilo s priznanjem odličnosti statističnega poročanja v medijih.

Ponedeljek, 18. avgust 2014 @ 20⁰⁰

O vlogi in pomenu matematike

dr. Matej Brešar, UL FMF, UM FNM

Predavanje bo osebno obarvano razmišljanje o smislu in pomenu matematike, o njeni vlogi v družbi in o poklicu matematika.

O predavatelju: Matej Brešar je študiral matematiko na Univerzi v Ljubljani. Diplomiral je leta 1987 in doktoriral leta 1990. Raziskovalno se ukvarja z algebro in njeno uporabo na drugih področjih matematike. Leta 1995 je prejel Državno nagrado za znanstveno-raziskovalno delo. Zaposlen je kot profesor za matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

Torek, 19. avgust 2014 @ 20⁰⁰

Kaj vse lahko narišemo z ravnilom in šestilom?

dr. Marko Orel, UP FAMNIT

Na predavanju si bomo ogledali katere pravilne n-kotnike lahko narišemo s pomočjo ravnila in šestila. Odgovor na to nam poda Gauss-Wantzelov izrek iz leta 1837. Slednjega je moč dokazati z Galoisjevo teorijo obsegov, ki nam pa nič ne pove, kako narisati omenjene n-kotnike. Na predavanju bomo odgovorili tudi na slednje vprašanje.

O predavatelju: Marko Orel je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani diplomiral leta 2004, doktoriral pa leta 2009. Raziskuje na področju ohranjevalcev, kar večinoma vključuje matrično teorijo in teorijo grafov, delno pa tudi matematično fiziko in geometrijo. V zadnjem času se posveča predvsem strukturam iz končnih obsegov. Zadnjih nekaj let je kot docent zaposlen na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Delno je zaposlen še na Inštitutu Andrej Marušič (Univerza na Primorskem) in na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani. Za multivariantno vpetost na univerzi je leta 2014 prejel Svečano listino Univerze na Primorskem.

Četrtek, 21. avgust 2014 @ 20⁰⁰

Računalniško razumevanje vizualnih scen in ljudi, ki govorijo o njih

dr. Sanja Fidler, UofT

V predavanju si bomo pogledali nekaj zanimivih problemov s področja računalniškega vida. Osredotočili se bomo na problem razpoznave objektov v barvnih slikah, v slikah dobljenimi s Kinektom ter v primerih, ko imamo na voljo tekstualne opise slik.

O predavatelju: Sanja Fidler je docentka na Univerzi v Torontu. Pred prihodom v Toronto je bila eno leto in pol raziskovalka na Toyota tehnološkem inštitutu v Chicagu. Kljub imenu ta inštitut ni povezan z avtomobilsko industrijo in je namenjen le raziskovanju. Sanja je doktorirala na Univerzi v Ljubljani na podrocju računalnistva. V zadnjem letu doktorata je za sedem mesecev obiskala University of California, Berkeley. Nadaljevala je s podoktorskim študijem na Univerzi v Torontu. Raziskuje na podrocju računalniškega vida, predvsem jo zanima detekcija in segmentacija objektov, razumevanje 3D scen ter kombinacija tekstovne in slikovne informacije.