Predavanja

Večerna MaRSovska predavanja tradicionalno pripravijo matematiki z različnih raziskovalnih ustanov, ki na poljuden način predstavijo zanimive matematične probleme in vlogo matematike v sodobnem svetu. Letos nam bodo predavali:

dr. Nino Bašić: Linearno programiranje

ninoO predavatelju: Nino Bašić je študiral teoretično matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Diplomiral je leta 2011, doktoriral pa leta 2016 pod mentorstvom prof. dr. Tomaža Pisanskega in somentorstvom prof. dr. Patricka Fowlerja. Od leta 2016 je zaposlen na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja s kemijsko teorijo grafov, topološko teorijo grafov ter aplikacijami teorije grafov v znanosti. Je član strokovnih komisij za srednješolsko in študentsko računalniško tekmovanje pri ACM Slovenija. Nino je tudi MaRSovski pilot v pokoju – zadnji polet pred upokojitvijo je opravil leta 2012.

 


dr. Marko Petkovšek: Matematika in algoritmi

Matematika se nerazdružno prepleta z algoritmi že vsaj od Evklida naprej. Leta 1900 je David Hilbert v desetem od svojih znamenitih 23 problemov zastavil nalogo konstruirati algoritem za reševanje diofantskih enačb, leta 1921 pa v programu formalizacije matematike nalogo, izpeljati vso matematiko iz neprotislovnega polnega sistema aksiomov, opremljenega z algoritmom za odločanje, ali dana izjava logično sledi iz njih ali ne. Leta 1931 je Kurt Gödel pokazal, da neprotisloven efektivno generiran sistem aksiomov formalne aritmetike ne more biti poln, pri čemer je uporabljal pojem rekurzivne (tj. izračunljive) funkcije. Leta 1936 je Alan Turing (znan tudi širši javnosti po odločilni vlogi, ki jo je med 2. svetovno vojno odigral pri uspešnem britanskem dešifriranju nemških vojaških sporočil, šifriranih s stroji Enigma) definiral dotlej neformalna pojma algoritma in izračunljivosti ter dokazal, da algoritem, ki bi za vsako izjavo o naravnih številih odločil, ali logično sledi iz aksiomov formalne aritmetike ali ne, ne obstaja. Po dolgih prizadevanjih so Martin Davis, Julia Robinson, Hilary Putnam in Jurij V. Matijasevič leta 1970 dokazali, da tudi algoritem za reševanje diofantskih enačb, katerega konstrukcijo je kot svoj deseti problem zastavil Hilbert, ne obstaja.

petkovsek

O predavatelju: Marko Petkovšek se je rodil 9. 4. 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1978  diplomiral na smeri Tehniška matematika, leta 1986 pa magistriral na smeri Računalništvo in informatika. Leta 1991 je doktoriral iz teoretičnega računalništva na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu v Pennsylvaniji, ZDA. Zaposlen je kot profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter dopolnilno kot raziskovalec na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Raziskovalno se ukvarja z diskretno matematiko, predvsem s simbolnim računanjem oziroma konstruktivno algebro. Sam ali s soavtorji je objavil 56 znanstvenih člankov ter knjigo A = B o avtomatskem dokazovanju identitet, ki je izšla tudi v japonskem prevodu.

 


mag. Marija Vencelj: Narava in matematika

Svet okrog nas je neverjetno bogat. Vzorci so vsepovsod – mavrice, vodni pljuski, peresa, polžje hišice, zrna peska… Vsepovsod pa so tudi nepravilne, nenapovedljive reči: vreme, slapovi, muhe, gore, mačke. Oblikovanje vzorcev je eden najpogostejših pojavov v naravi. Številne živali so zrcalno simetrične, druge rotacijsko simetrične. Celotne rastline so večinoma rotacijsko simetrične, njihovi deli, npr. listi, izkazujejo zrcalno simetrijo. Take simetrične oblike dojemamo kot vzorce, ki se nam običajno zde zanimivi in lepi. Le malo ljudi pa pomisli, da imajo vzorci v naravi matematično osnovo. Natančneje, v naravi nastopajo matematične pravilnosti, ki slede iz fizikalnih zakonov narave. Podrobneje si bomo ogledali posebno značilnost nekaterih rastlin, poznano pod imenom filotaksa. Dobesedni prevod besede je urejenost listov, vendar pojem sam obsega tako pravilno urejenost listov na veji kot tudi urejenost cevastih cvetov v cvetnem košku košaric pa lusk na storžu pinije  ali sadežu ananasa. Če sledimo listom lipe, bukve, marelice, hruške, vrbe,… od začetka do konca vejice, opazimo, da oklepajo zaporedni listi konstanten kot, ki je odvisen le od vrste rastline. Delež tega kota v polnem kotu je filotaksa rastline. Videli bomo, da je filotaksa številnih rastlin kvocient dveh členov Fibonaccijevega zaporedja 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, … katerih vrstna indeksa v zaporedju se razlikujeta za 2. Zaradi tesne povezanosti Fibonaccijevega zaporedja z zlatim razmerjem, gre pri filotaksi za očitno naklonjenost narave zlatemu razmerju. Kako razkriti skrivnost tega čudeža narave?

vencelj

O predavateljici: Marija Vencelj je študirala na oddelkih za matematiko Univerze v Ljubljani, Univerze v Nancyju in Univerze v Zagrebu. Od diplome  do upokojitve 2001 je bila zaposlena na oddelku za matematiko ljubljanske univerze. Od tega je več kot 25 let predavala Elementarno matematiko z metodiko študentom pedagoške smeri matematike. Napisala je več srednješolskih učbenikov za matematiko, kot avtor sodelovala pri učbeniku Višja matematika II za tehniške fakultete in bila 12 let odgovorna urednica Preseka in njegova podurednica za matematiko. Za Presek je napisala več kot  dvesto strokovnih in poljudnih člankov iz matematike. V okviru DMFA je pogosto predavala učiteljem in profesorjem matematike. Je častna članica Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

 


Večerna predavanja iz prejšnjih let

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate utrinke MaRSovskih predavanj iz preteklih let. Gostili smo že veliko odličnih predavateljev in raziskovalcev, ki nam vsako leto pripravijo raznovrsten nabor matematičnih vsebin.