MaRSovci po skupinah pripravijo projekt, ki ga na koncu predstavijo.
Letos projekti potekajo malo drugače. Imamo dve skupini, vsako vodijo trije mentorji skupaj.
Požrešni algoritmi
Gregor Kovač, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana
Nejc Petrov, Šolski center Ljubljana, Srednja strojna in kemijska šola
Amanda Breznik, Srednja trgovska šola Maribor
Danijela Brečko, Gimnazija Celje – Center
Luka Svenšek, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota
Alen Cigler, Šolski center Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo
Mentorji:
Petra Podlogar, FMF, Univerza v Ljubljani
Žan Hafner Petrovski, FMF in FRI, Univerza v Ljubljani
Klara Drofenik, FMF in FRI, Univerza v Ljubljani
28. 7. 2020:
Danes smo predelali osnove grafov. Najprej smo spoznali osnovne pojme kot so vozlišča, povezave, pot in sprehod. Spoznali smo tudi več vrst grafov. To so multigrafi, usmerjeni, polni in prazni grafi. Obravnavali smo tudi podgrafe, ki so v posebnih primerih lahko inducirani ali vpeti. Grafi, ki imajo med dvema poljubnima vozliščema natanko eno pot, se imenujejo drevesa. Dokazovali smo tudi lemo o rokovanju. Za zaključek pa smo z nalogami potrdili naše znanje.
29. 7. 2020:
Ukvarjali smo se z iskanjem najkrajše poti v grafu. Razmišljali smo, kako bi najkrajšo pot med dvema vozliščema našli na sistematičen, a ne preveč potraten način. V ta namen smo spoznali požrešni Dijkstrov algoritem, ki na vsakem koraku za pregled izbere tisto še nepregledano vozlišče, ki se trenutno zdi najboljše. Ker nismo bili prepričani, da tak postopek res najde najkrajšo pot, smo pravilnost algoritma dokazali z indukcijo.
Preštevalna geometrija
Vid Kavčič, Srednja šola Črnomelj
Erik Červek Roškarič, II. gimnazija Maribor
Teja Štrekelj, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
Žan Hozjan, Srednja šola Slovenska Bistrica
Erik Kladošek, I. gimnazija Maribor
Gal Zajc, Gimnazija Bežigrad
Mentorji:
Nejc Zajc, FMF, Univerza v Ljubljani
Rok Havlas, Georg-August-Universität Göttingen
David Opalič, University of Cambridge
28. 7. 2020:
Najprej smo opredelili izraz splošna ali generična lega in nato navedli osnovne pogoje za premice, s katerimi smo kasneje računali (le-te smo za lažje računanje označili z grško črko sigma in ustrezno podpisano črko). Zadnji trije so specifični, dobimo jih lahko, če ostale osnovne pogoje med seboj množimo (oznaka 1 je pomenila, da je premica enaka dani premici, oznaka 0, da takšne premice ni, in oznaka T, da gre za poljubno premico v prostoru). Nato smo si pogledali produkte dveh enakih in različnih osnovnih pogojev in pri tem dobili nek osnovni pogoj ter s tem poenostavili izraz.
Lanske projekte lahko najdete tu, povzetke vseh dosedanjih MaRSovskih projektov pa lahko najdete tu.
