Večerna MaRSovska predavanja tradicionalno pripravijo matematiki z različnih raziskovalnih ustanov, ki na poljuden način predstavijo zanimive matematične probleme in vlogo matematike v sodobnem svetu. Letos nam bodo predavali:
dr. Bojan Mohar: Risanje grafov, prekrižna števila in hipotezi Hilla in Turána
Na predavanju bomo spoznali nekaj dejstev o risanju grafov. Danes je to samostojno področje raziskav v matematiki in računalništvu, ki ima celo svojo serijo vsakoletnih konferenc, ki se je udeleži veliko število matematikov in računalničarjev s celega sveta.
Na predavanju bomo spoznali problem minimizacije križanj povezav pri risanju grafa in se bomo seznanili tudi z dvema hipotezama, ki ju skušajo matematiki rešiti že več kot 60 let. Oba problema ostajata nerešena, kljub temu da sta razumljiva tudi bistremu osnovnošolcu.
O predavatelju: Bojan Mohar je končal študij matematike na Univerzi v Ljubljani. Doktoriral je iz področja topološke teorije grafov. Na Fakulteti za matematiko in fiziko UL je bil najprej asistent, od leta 1988 dalje pa profesor. Med leti 2003 in 2005 je bil dekan Fakultete, kmalu za tem pa je sprejel službo na Univerzi Simona Fraserja v Kanadi. Tam je ustanovil močno raziskovalno skupino. Razpet je med Kanado in Slovenijo, kjer deluje na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Osrednje sodobno delo topološke teorije grafov je monografija Graphs on Surfaces, ki jo je Mohar skupaj s Carstenom Thomassenom izdal leta 2001 pri založbi Johns Hopkins University Press.
Bojan Mohar je prejemnik Eulerjeve nagrade za življensko delo na področju diskretne matematike, ki jo podeljuje znanstvena organizacija Institute of Combinatorics and its Applications s sedežem v ZDA. V letu 2018 pa je od Kanadske Kraljeve Akademije prejel priznanje John L. Synge Award. Mohar je trenutno glavni urednik prestižne revije Journal of Combinatorial Theory Series B, prav tako je glavni urednik za področje teorije grafov pri reviji Electronic Journal of Combinatorics. Leta 1990 je prejel Kidričevo nagrado (danes Zoisova nagrada) za vrhunske dosežke pri proučevanju spektralnih lastnosti in izoperimetričnega števila končnih in neskončnih grafov, leta 2009 pa je postal ambasador Republike Slovenije v znanosti.
dr. Iztok Banič: Odprto – zaprto?
Že v prvem letniku gimnazij se srečamo s pojmoma odprt interval in zaprt interval v realnih številih. Na predavanju bomo omenjena pojma posplošili tako, da bomo definirali pojma odprta množica in zaprta množica v realnih številih na način, da bo odprt interval primer odprte množice, zaprt interval pa primer zaprte množice v realnih številih. Poskušali bomo odgovoriti tudi na vprašanje, kako definirati odprte (ali zaprte) množice v poljubni množici.
O predavatelju: Iztok Banič je leta 2000 diplomiral na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru s področja topologije in leta 2007 doktoriral na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru s področja matematičnih znanosti. Zaposlen je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko kot visokošolski učitelj, kjer predava in raziskuje. Njegovo raziskovalno področje je topologija, raziskuje predvsem topološke dinamične sisteme in lastnosti kontinuumov v povezavi z inverznimi limitami. Je tudi član Državne predmetne komisije za splošno maturo za matematiko.
dr. Marinka Žitnik: Umetna inteligenca in analiza velikih podatkov
O predavatelju: Marinka Žitnik (http://stanford.edu/~marinka) je podoktorska raziskovalka računalništva na Univerzi Stanford. Ukvarja se z razvojem metod umetne inteligence in strojnega učenja za aktualne probleme v biologiji in medicini. Marinka je sprejela službo na Univerzi Harvard, kjer bo pozimi 2019 začela predavati in graditi raziskovalno skupino kot docentka na področju umetne inteligence za medicino. Diplomirala je s področja računalništva in matematike leta 2012 na Fakulteti za matematiko in fiziko in Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je leta 2015 tudi doktorirala iz računalništva. Tekom doktorskega študija je raziskovala na Imperial College London, Univerzi v Torontu, Baylor College of Medicine in na Univerzi Stanford. Njeno delo je prejelo več prvih nagrad za raziskovalne članke in plakate na mednarodnih konferencah in s strani International Society for Computational Biology. Massachusetts Institute of Technology (MIT) je Marinki podelil nagrado “Rising Star in EECS,” Harvardski Broad Institute pa nagrado “Next Generation in Biomedicine,” s čimer je Marinka postala edina znanstvenica s tovrstnima nagradama tako na področju računalništva kot tudi biomedicine. Marinka sodeluje v projektih Chan Zuckerberg Biohub na Stanfordu.
Večerna predavanja iz prejšnjih let
Na spodnjih povezavah si lahko ogledate utrinke MaRSovskih predavanj iz preteklih let. Gostili smo že veliko odličnih predavateljev in raziskovalcev, ki nam vsako leto pripravijo raznovrsten nabor matematičnih vsebin.
