Posadka se zahvaljuje vsem Marsovcem za sodelovanje in morilsko dober teden. Super ste!

MaRS v medijih

Radijska reportaža (avtor: Peter Močnik, predvajano na 1. programu Radia Slovenije v nedeljo, 26. 8. 2012, ob 17^h)

Reportaža iz dnevnega časopisa Delo (reporterka: Suzana Fajfar, časopis Delo, 28. 8. 2012)

MaRSovski dnevnik

Petek, 17. 8. 2012

Anja P. & Vesna I.

Vroč poletni dan nas je grel ob prihodu v Faro. Po vzletu nas je (tj. tiste, ki smo bili celodnevnih predavanj že vajeni) šokiralo dejstvo, da je ženskih sanitarij občutno premalo :-D. Po večerji je bil na vrsti kviz, kjer smo bolj ali manj uspešno ugibali lastnosti, hobije in interese Marsovcev. Prepričljivo je zmagala ekipa mentorjev (Nejc, Nino & Maja), ki je bila grobo izključena iz konkurence, zato ni prejela marsovskega "hura" in čokoladice. Zvečer smo šli vsi seveda zelo zgodaj spat ;-), takoj po obsežnih igrah mafije, Katancev, Carcassonne, Stone age, Apple to apple, taroka, remija in ping-ponga. Pri slednjem sta bila Nejc in Matej A. (mentorja) gladko poražena s strani izkušenih Marsovk Vesne & Anje.

Sobota, 18. 8. 2012

Anja P., Sara Pia M. & Vesna I.

Zbudili smo se spočiti in naspani, pripravljeni na jutranjo telovadbo pod vodstvom Davida. Poučil nas je o nekaterih zanimivih dejstvih iz zgodovine matematike, natančneje o "Millenium Prize Problems". Ker Davida ni mogoče istočasno gledati in poslušati :-D, je morala na pomoč priskočiti Anja (za vizualen del seveda); vodila je gimnastične vaje. Pred kosilom smo imeli dvourno predavanje iz kriptografije, kjer smo spoznali zgodovino šifriranja in nekaj matematičnih osnov, npr. zanimivo dejstvo, da že 80-bitni ključ šifrira podatke tako, da je za napad z "grobo silo" (oz. "brute force" po naše) potrebno več časa, kot je staro naše vesolje.

Nino nas je učil osnov programiranja v Pythonu. Napisali smo računalniški program, kjer si računalnik izbere naključno število med 1 in 100, mi ga pa potem ugibamo. Vgradili smo tudi funkcijo, ki nam namigne, katero številko je računalnik izbral. Sledilo je kosilo in nekaj prosega časa, ki ga je vsak izkoristil po svoje (spanje, kopanje, košarka, branje, klepet \ldots).

Mentorji so nam predstavili projekte in po nekaj težavnih minutah smo se razdelili v skupine po tri, nato pa smo se pod Ninovim budnim očesom urili v veščini \LaTeX{}a. Po delavnici nas je obiskal Rok Gregorič in nam predstavil svojo zapleteno raziskovalno nalogo o parakompleksni analizi. Sedaj pa sedimo v učilnici in nestrpno čakamo predavatelja dr. Matjaža Konvalinko, ki bo predaval o rodovnih funkcijah. S tem pa tudi zaključujemo današnji marsovski dnevnik. Marsovski "pooooooooooooooooooooooooooooooooooo\ldots ZDRAV!"

Nedelja, 19. 8. 2012

Tjaša B., Ana S. & Živa U.

Po včerajšnji večerji nas je obiskal dr. Matjaž Konvalinka in nam predaval o rodovnih funkcijah oz. o kombinatoriki. Pokazal nam je kar nekaj lepih primerov uporabe lepih rodovnih funkcij. Kljub zahtevnosti njegove teme in kljub dejstvu, da po navadi predava študentom, se je potrudil in naredil predavanje dijakom prijazno in zabavno. S tem si je zaslužil dolg bučen aplavz.

Večer se je prevesil v noč, noč pa v jutro in že smo zrli v prve sončne žarke. Po zajtrku je na vrsti jutranja telovadba, in mi telovadimo! Nadaljevali smo z učenjem Pythona in poslušali še drugi del predavanja o šifrah. Po kosilu smo se seznanili s problematiko našega projekta, dan pa nadaljevali na pohodu. Po prihodu na cilj smo si vzeli čas za osvežitev v Kolpi, nato pa se vrnili v dom. Po večerji se je začela igrica morilec, ki bo trajala do pristanka.

Ponedeljek, 20. 8. 2012

Mateja Č., Špela P. & Tisa Ž.

Na Marsu je končno zavladal mir. Po zelo razburljivem koncu igre morilec, ki naj bi sicer trajala do konca našega potovanja, je danes (p)ostal zadnji preživeli Marsovec David (mentor). Jaz pa sem postala glavna ninja, saj sem zmagala pri tej zapleteni in zabavni igri. Igra se pa takole: Stojimo v krogu in vsak se postavi v neko izvirno pozo. Naloga ninje, ki je na vrsti, je, da udari nekoga v njegovi bližini po dlani in ga tako izloči iz igre.

Dopoldan smo poslušali tretjo dozo kriptografije, potem pa smo se razkropili po celotnem površju Marsa in iskali rešitve pri naših projektih. Naša skupina se ukvarja z Marsovcem, ki se vzpenja na hrib. Več bomo razkrili, ko bomo stvari prišli do dna (oz. na vrh hriba :-D).

Sicer pa je danes dan spektakularnih padcev. Začelo se je že pri jutranji telovadbi, nadaljevalo pa pri popoldanskih družabnih igrah. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste padli s štuparame ali pa ste strmoglavili z letalom? No, to se je pripetilo meni in moji prijateljici, vendar sva na srečo obe živi in zdravi. O nadaljevanju naše pustolovščine pa več ju3; čaka nas namreč še doooooooolg večer.

Torek, 21. 8. 2012

Simon W. & Tilen L.

[Opomba k ponedeljku: Treba je omeniti, da sta v ponedeljek Nino in Nejc (mentorja) v ping-pongu gladko porazila izkušeni mladinki Anjo in Vesno.]

Dan je bil krvav. Mafija je bila uspešna. Ostali smo brez enega naizkušenejših – mentorja Nina. Zjutraj je še veselo skakljal naokrog, srebal kavico in opazoval Marsovce... nato pa tragedija! Zapustil nas je v tišini. Brez galame, brez šundra. Čisto, čisto, čiiisto potiho – kot miška. Pogrešali bomo njegova urjenja v delikatnih veščinah Pythona in \LaTeX{}a, ki so bila vedno zanimiva. Zdaj pa se ostali člani posadke trudijo, da bi utišali naš neutolažljivi jok. Naš jok pa ostaja neutolažljiv. Predavanja, delo in hrana – stvari, ki bi nas morale umiriti – ne delujejo več. Vse je odpovedalo. V spomin nanj nam bo ostala jutranja fotografija z nami vsemi, takrat še veselimi in vedrimi Marsovčki.

Mentorji zdaj preizkušajo moč našega duha s tem, da nam dajejo kupe nalog, da jih opravimo za naše projekte. Preganjajo nas z njimi cele dneve in noči – še spati nam ne pusté. Projekti so v naših sanjah, ki jih sanjamo v tistih parih uricah, ko nam je dovoljeno spati. Uničiti nas hočejo, a mi – Marsovci – smo vajeni vsega hudega in se bomo ubranili. Dokazali jim bomo, da zmoremo, da vemo in da znamo!

Dan se je prevesil v večer. Sledilo je predavanje Marsovca Erika, ki je jasno, glasno in odločno predstavil šolo, ki jo obiskuje. Nato pa se je zaslišal glas iz kuhinje. Izrečena je bila beseda, ob kateri se vsakemu Marsovcu zasvetijo oči. Zdirjali smo do jedilnice in si privoščili prekrasen obrok. Žal pa je bil čas za obrok in vsekakor potreben počitek za želodček precej kratek. Ampak to ni pokvarilo dobrega veselja, ki se je proti večeru spet prikazalo na ustih po tistem, ko smo že popolnoma pozabili na odhod našega Nina. Sledilo je predavanje Vesne in Anje, ki sta svoj glamurozni nastop prikazali tudi s pridihom humorja. To pa je bila le odlična uvertura v nepozabno doživetje – predavanje dr. Jureta Leskovca. Njegovo predavanje se je končalo z bučnim – kaj bučnim! – gromozanskim aplavzom. Medtem se je večer že prelevil v noč in Marsovčki so odšli v zaslužen spanec. Zgodaj in potiho, kot da jih sploh ne bi bilo.

Sreda, 22. 8. 2012

Rok K. (a.k.a. Nosilec plastenke), Alenka B. (žal brez vzdevka) & Vid K. (a.k.a. Tisti s kitko)

Peti dan poleta. Še smo živi! Zmanjkuje nam hrane, vode in časa za spanje. Nekateri so požrtvovalno svoj čas za spanje darovali drugim in ostali budni do zgodnjih jutranjih ur. A tudi tisti med nami, ki so spali, v spancu niso imeli miru. Roki za oddajo so jih preganjali (in priganjali), saj svoje misije še vedno nismo uspešno zaključili.

Jutro se je začelo v mrzlični vročici. Za mizami so se borili za zadnje ostanke čokolešnika. Na srečo je bilo vsaj zadosti kave! Na jutranjem razgibavanju so se nekateri le težko držali repa kolone. Zahvaljujoč priganjanju kopilota Davida smo vsi razgibavanje končali zadosti hitro, da smo imeli čas še za hiter spomin na življenje in delo Alana Turinga.

Ker smo morali danes dokončati svojo nalogo, smo bili primorani zložiti bloke besed v smiselne članke. Danes ni več bilo predavatelja dr. Tonejca, ki nam je lepšal jutra s svojim razlaganjem o kriptografiji. Še vedno je pogrešan. Nato smo se – naša skupina – lotili dokončanja naloge razbiti Vigenèrjevo šifro.

Z Zemlje je prispela posebna odposlanka, ki so jo zanimale MaRSovske skrivnosti. Na njena vprašanja smo po svojih močeh odgovarjali in upali, da nismo česa odgovorili narobe. Vaje retorike so prinesle zanimive rezultate. Nekateri niso zdržali brez dodatnega prigrizka med nastopom. Popoldanski pregledi člankov niso vzbudili večjih nemirov na hodniku. Očitno smo bili dobro pripravljeni in kot kaže bomo misijo uspešno opravili.

Zvečer smo si končno lahko odpočili od dela in se šli kopat. Pa tudi tu nekaterih ni zapustil pustolovski duh; smelo so se napotili mamečim tujim obalam naproti. Vsi smo srečno končali na večerji brez hujših težav.

Življenje je vedno težje, mafija mori po nižjih nadstropjih, po citadelah hodijo morilci in našim najboljšim možem ne uspe razbrati neznanih gesel novega Activityja. Vsak dan smo bolj utrujeni, a se držimo. Vendar smo dobre volje, saj imamo spet na voljo jabolka!

Četrtek, 23. 8. 2012

Ana R., Uroš H. & Jasna U.

Povprečen dan Marsovca se prične pet do devete zjutraj, ko v jedilnici mrzlično išče še zadnje škatlice z Viki kremo, čokolina pa je tako ali tako že včeraj zmanjkalo. Malo manjka, da skupina ne steče jutranjemu razgibavanju naproti z nekaj člani manj, zato pa se jim veliko manj mudi po matematično-zgodovinsko obarvanem razgibavanju, ker smo vsi že močno izčrpani.

Četrtkov urnik ni bil podoben nobenemu doslej, saj nas ni čakalo nobeno predavanje, temveč zgolj projektno delo, ki pa je zahtevalo veliko več kot pripravo predstavitve za petek – v igri je bil še večerni kulturni program, da ne omenjamo velike, dolge in strme marsovske pustolovščine. Kulturniki, takšni kot Marsovci seveda smo, nismo razočarali z idejami, vendar iz vsega tega na koncu ni bilo nič. Raje, kot da bi posvečali pozornost projektu in kulturnim točkam, smo premlevali možnosti, ki nas čakajo na orientacijskem pohodu, in naenkrat je bil čas za kosilo. Sedežni red je spet permutiral; jabolka smo še imeli.

Po kosilu smo si vzeli čas za počitek, nato pa se pričeli mrzlično mazati z vsemi kremami, kar smo jih premogli. Sonce, vročina, klopi, komarji… vse je bilo naš sovražnik! Opremljeni smo se podali po poti do postojank. Na eni smo preko Kolpe dobesedno nosili metaforična kozo in volka, zelje pa je mnogim padlo v vodo in samo odplavalo na drugi breg. Spet drugod smo se učili roparskih spretnosti v vezanju vozlov, metali obroče na upogljive palice (da se le ne bi upognile in bi obroči ostali na njih…), hodili navkreber po logaritemski funkciji do skrajne izčrpanosti in se zgrudili pri Mateju A., kjer smo rešili preprosto miselno uganko, nato pa spet zbezljali navzdol do pokopališča, kjer smo si v tišini (da ne bi koga zbudili) pošiljali kodirana sporočila, nazadnje pa še Matejeve štiri štirice pod Janinim nadzorstvom. Končno smo se vrnili k Maji in se nato kar oblečeni zapodili v Kolpo.

Pri večerji se je množica lačnih ust močno povečala in dosegla maksimum tega tabora. Ob pol osmih smo uživali ob fotografijah iz olimpijad iz znanja in si živo predstavljali argentinske pingvine, fizike (pri katerih ne gre le za fiziko), plastične votle stebre (brez katerega koli kemika) in jugovzhodno azijsko pisavo (za katero smo pa tako ali tako že včeraj povedali, da jo bo Rok pokazal). Sledila je razglasitev rezultatov, kjer so slavili tako Mnogokotniki (spet Rozijeva ekipa) kot Mafija (stari mački). V nepristranskost sodnikov ni nobenega dvoma :-D. Kakorkoli že, na koncu smo si slastno čokolado razdelili vsi.

Sledil je še piknik, več rund mafije, pantomima in ugotavljanje oseb, predmetov in celo simbolov. Nekateri so šli zgodaj spat, da se pripravijo na petkove predstavitve, drugi pa se nismo mogli upreti druženju in smo vsaj do petih zjutraj aktivno preživeli zadnjo noč druženja.

Muciji

Mijav!

Petek, 24. 8. 2012

Eva Z., Tjaša K. & Klara N.

Petek, naš zadnji skupni dan. Najprej zajtrk, nato pa pakiranje. Zahtevno opravilo, saj smo morali razmisliti, kaj dati na vrh kovčka – pred nami je bil namreč še en vroč dan.

Zajtrku so sledile poskusne predstavitve naših projektov. David je na tablo napisal razpored skupin z desetminutnimi zamiki, ki se je krepko podaljšal, saj si je komisija (David, Uroš in mentorji) vzela veliko časa za komentarje (ne zato, ker je bilo veliko narobe, ampak ker se rada druži z nami). Medtem smo ostali iskali Jana, ki je slikal vsako skupino posebej. Največ časa je zagotovo porabil za našo skupino, saj smo imeli veliko idej, kako se slikati, vendar nam slike niso bile všeč. Na koncu je uspela zadnja slika, in to najpreprostejša.

Ker je bila noč kratka in so se v naše sobe že naselili Zemljani, smo počivali na tleh v senci in se pogovarjali, nekateri pa so še zadnjič skočili v Kolpo, da se ohladijo. Dan je bil predvsem drugačen od ostalih, ker je bilo več prostega časa in ni bilo predavanj. Malo pred pristankom smo odigrali še zadnjo, najštevilčnejšo mafijo, kjer smo zmagali civilisti. Sledil je pristanek. Pričakala nas je velika skupina oboževalcev, med njimi tudi starši, ki smo jim predstavili naše projekte. Ker pa smo Marsovci z drugega planeta, nas niso veliko razumeli, ampak so le zmedeno poslušali (in zgolj iz vljudnosti ostali do konca). Za konec smo jih tudi pozdravili po marsovsko in sledil je smeh.

Pristali smo na Zemlji in čas je bil, da se poslovimo (najtežji del poleta). Tako smo Marsovci, malo utrujeni, polni novega znanja, novih izkušenj in z novimi prijatelji, odkorakali vsak svojo pot, ter prepričani, da se nekoč ponovno srečamo, končali nepozabno potovanje na MaRS.

Kaj je MaRS in komu je namenjen?

MaRS je raziskovalni tabor s področja matematike za srednješolce. Za udeležbo se lahko prijavi vsakdo, ki ima veselje do raziskovanja in želi preživeti teden dni počitnic v družbi vrstnikov iz vse Slovenije. Tekmovalni uspehi niso pogoj za udeležbo.

Letak (1,02 MB)

Datum in lokacija: Fara (občina Kostel), od petka, 17. avgusta, do petka, 24. avgusta 2012. Bivali bomo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD Fara, Fara 3, 1336 Kostel), ki nudi ustrezen prostor za delo in prijetno okolico za rekreacijo in sprostitev v čudoviti naravi ob reki Kolpi.

Več o programu: Naše strokovne aktivnosti poudarjajo raziskovanje matematičnih problemov in njihovega ozadja, ne pa reševanja tekmovalnih nalog.

• V MaRSovskih delavnicah se bomo seznanili z različnimi matematičnimi zanimivostmi in nekaterimi računalniškimi orodji za matematiko (osnove programiranja, dinamična geometrija s programom GeoGebra, grafična in algebrska orodja, stavljenje matematičnih besedil z LaTeX-om).
• Večerna MaRSovska predavanja bodo pripravili matematiki z različnih fakultet in raziskovalnih ustanov, ki bodo na poljuden način predstavili vlogo matematike v sodobnem svetu.
• MaRSovske projekte dijaki pripravijo v manjših skupinah ob pomoči mentorjev in jih predstavijo ob zaključku tabora. Teme projektov so prilagojene interesom in predznanju udeležencev. Projekte iz prejšnjih let si lahko ogledate tukaj.
• Vódenim strokovnim aktivnostim namenimo 6 – 8 ur dnevno. Nekaj preostalega časa dijaki porabijo za samostojno delo na projektih, dovolj časa pa ostane tudi za sprostitev in razvedrilo v prijetni družbi Marsovcev. Organizirani družabni program bo tudi letos zabaven in izvirno marsovski. Olimpijski večer, športne in družabne igre (od Mafije do Katancev), Velika MaRSovska pustolovščina in različna presenečenja so že v pripravi.

Organizator programa je DMFA Slovenije. Odgovorna oseba je dr. Boštjan Kuzman, vodja tabora Maja Alif, vodji strokovnega programa pa Nino Bašić in David Gajser. Pri izvedbi sodeluje nabrušena posadka študentov matematike in mladih raziskovalcev.