Dnevnik MaRSa 2017
avtorica: Nina Štempelj
Sobota, 19. avgust 2017
Status: pristanek uspešen
Po pikniku se je bilo danes kar težko zbuditi, še posebej zato, ker smo vedeli, da nas čaka slovo. Po zajtrku smo najprej vsi pripravili prtljago, potem pa smo pričakali starše in druge obiskovalce. Ob 10.30 se je začel pristanek z uvodno špico kot v pravem filmu. Sledil je MaRSovski pozdrav za starše in predstavitev našega tedna skozi fotografije, potem pa smo bili že na vrsti mi, da v nekaj minutah predstavimo delo celega tedna. Vsak izmed nas je dobil še komplet netranzitivnih kock, kakršne nam je predstavil tudi dr. Benkovič. Sledilo je še nekaj zahval, potem pa smo se s težkim srcem a številnimi lepimi spomini in prijateljstvi poslovili in odpeljali vsak na svoj konec Slovenije.
Petek 18. avgust 2017
Status: odpiranje zakrilc
Danes smo se po klasičnem zajtrku in jutranji telovadbi začeli pripravljati na poskusne predstavitve. Izpopolnjevali smo še zadnje malenkosti, potem pa nam je David dal še zadnje namige, kako občinstvo še bolj očarati. Dopoldne smo tudi poskrbeli za nekaj spominskih fotografij, pa tudi za grafično podobo spletne strani z našimi članki – polepšali jo bomo z izvirnimi fotografijami naših projektnih skupin. Kmalu je že bil čas za kosilo, za tem pa tudi za MaRSovsko pustolovščino. V trojicah smo se podali na malo več kot eno uro dolgo pot, na kateri nas je čakalo 7 postojank, kjer smo zabijali žeblje, reševali uganke, podirali keglje s čevlji, računali verjetnosti in premetavali besede. Skupine so bile zelo izenačene, vendar pa je na koncu z 1 točko prednosti zmagala skupina P = NP, v sestavi Klara Drofenik, Ana Knap in Nino Cajnkar. Za zmago so dobili tudi tradicionalno MaRSovsko čokolado, ki pa so jo prijazno delili tudi z ostalimi udeleženci. Čakala sta nas le še večerja in piknik, na katerem se nam je pridružilo še nekaj starih znancev MaRSa. Druženja nikakor nismo mogli zaključiti, saj smo vsi vedeli, da je to naš zadnji MaRSovski družabni večer letos in smo ga želeli kar najbolje izkoristiti.
Četrtek, 17. avgust 2017
Status: članki izstreljeni , predstavitve v pripravljenosti
Kot vsak dan doslej smo se tudi danes takoj po zajtrku odpravili na jutranjo telovadbo, nekateri so tekli, drugi pa smo se šli med dvema ognjema. Za tem smo se hitro odpravili popravljati članke, ki sta jih prejšnji večer pilot David in višji častnik Rok skrbno pregledala. Pred kosilom smo morali oddati že končno verzijo člankov, zato smo celo dopoldne trdo delali in vsem skupinam je članke uspelo oddati. Časa za počitek pa ni bilo veliko, saj smo morali popoldne že začeti pripravljati predstavitve. Ker bi radi povedali veliko stvari, časa za podrobno predstavitev pa ni, smo morali skrbno premisliti, kaj v predstavitev sploh vključiti. Nekatere skupine so uspele predstavitve dokončati, druge še ne, vendar pa smo se po večerji vsi posvetili večernemu predavanju dr. Nina Bašića, ki nam je s pomočjo treh različnih primerov razložil, kaj je linearno programiranje, kakšne probleme lahko z njim rešujemo, kako to reševanje konceptualno poteka in kako to rešitev tudi implementiramo v Pythonovi knjižnici. Za konec smo si pogledali kako bi lahko z linearnim programiranjem rešili sudoku in tudi to rešitev implementirali. Zvečer smo tudi danes igrali družabne igre, potem pa hitro zaspali, da si naberemo moči za jutrišnji dan.
Sreda, 16. avgust 2017
Status: motorji na najvišjih obratih
Kot vsak dan nas je tudi danes zjutraj prebudilo sonce in okusen zajtrk, vendar pa se je danes jutranja telovadba spremenila kar v dopoldansko, saj smo odšli na pohod. Od Doma Čebelica, kjer smo se zbrali, zaščitili pred klopi in se založili z vodo, smo se skozi vasi, gozdove, travnike in čez številne klance odpravili proti jezeru Blato. Na poti smo morali večkrat zaupati našemu pilotu Davidu, saj poti sami nismo več videli. Ko nam je na koncu vendarle uspelo, smo zagledali prikupno manjše jezero, za katerega skrbi tamkajšnja ribiška družina. Na oglasni deski smo videli, da so v njem ujeli celo več kot 2 metra velikega soma. Nekateri smo se sprehodili okrog jezera, drugi pa malo posedeli na klopcah in si nabirali moči za vrnitev nazaj. Med vračanjem nam je pot med pogovori in igrami hitro minila, v dom pa nas je vabilo tudi kosilo, ki nas je čakalo ob vrnitvi. Po kosilu smo si številni privoščili tuš, vsi pa smo si še malo odpočili pred zadnjo delavnico dr. Benkoviča, ki nam je danes razložil kaj so naključne spremenljivke, kako lahko poiščemo njihovo porazdelitev in izračunamo njihovo pričakovano vrednost. Za zaključek delavnic smo izračunali še verjetnost, da imata dva med nami rojstni dan na isti dan v letu in presenečeno ugotovili, da je, čeprav nas je bilo le 24, ta verjetnost več kot 1/2. Tudi med nami se je o potrdilo, saj smo našli dve MaRSovki, ki imata rojstni dan hkrati. Po delavnici je prišel čas za nadaljevanje dela na projektih. Vse skupine so zavzeto pisale članke, jih popravljale, se še naprej spoznavale z LaTeXom in širile svoje znanje o pisanju matematičnih člankov. Delo je za nekaj časa prekinila le večerja, ki smo je bili seveda zelo veseli. Pisanje člankov smo zavlekli še dolgo v večer, seveda pa nas niti to ni ustavilo, da si ne bi privoščili še nekaj družabnih iger pred spanjem.
Torek, 15. avgust 2017
status: problemi rešeni, članki se formirajo
Tudi danes smo začeli dan z zajtrkom in jutranjo telovadbo, po kateri smo vsi navdušeni prisluhnili drugi delavnici o verjetnosti. Dr. Benkovič nam je danes razložil še geometrijsko in aksiomatično definicijo verjetnosti, poleg tega pa smo spoznali še pravila za računanje verjetnosti vsote in produkta dogodkov (da, tudi z dogodki lahko računamo), še posebej pa je bila zanimiva naloga s kozama in avtomobilom, skritimi za vrati. Ta naloga nas je vodila tudi skozi pogojno verjetnost, ki smo jo potem bolje spoznali še na nekaj drugih primerih. Za tem smo se vrnili k našim projektom, ki nam že od včerajšnjega popoldneva niso dali miru. Vmes smo delo prekinili za kosilo in krajšo pavzo po njem, potem pa neutrudno delali naprej in kmalu razrešili vse probleme, ki smo si jih zastavili. Takrat je napočil čas za pisanje člankov. Nekaj časa je trajalo, da smo se navadili na matematično izražanje, a z vsakim zapisanim stavkom in formulo nam gre lažje. Po treh urah intenzivnega dela smo si res zaslužili pavzo, seveda pa možganov nismo smeli preveč ohladiti, za kar je poskrbela naslednja naloga. Vsaka skupina je morala s pomočjo štirih bolj ali manj običajnih predmetov in njihovih bolj ali manj neobičajnih lastnosti, rešiti različne probleme – ena skupina je morala premagati zmaja in rešiti princeso, druga rešiti svet pred Godzilo, tretja poleteti na Luno, četrta doseči podpis svetovnega sporazuma o neuporabi jedrskega orožja, zadnja pa za angleško kraljico pripraviti najboljše kosilo, kar jih je kdaj jedla.
Reševanje teh problemov je zahtevalo povsem drugačno kreativnost, ki pa so jo vse skupine v obilju prikazale in tako smo princeso rešili s pomočjo sladke smetane, Godzilo pokončali (pravzaprav ozdravili hude bolezni, ki jo je spremenila v to pošast) skozi plašč nevidnosti, ki je na srečo puščal, poleteli na Luno na krilih ljubezni do Primičeve Julije, dosegli svetovni mir s pomočjo zajcev iz klobuka, kraljico pa nahranili z okusnimi Marsovci z rdečo sončno kremo, pripravljenimi po tajnem receptu. Po toliko rešenih problemih je bil že skrajni čas za večerjo, zvečer smo si vzeli še uro časa za pisanje člankov, potem pa spet uživali ob družabnih igrah.
Ponedeljek, 14. avgust 2017
Status: projekti aktivirani
Po prekratki noči nas je malce predramil že obilen zajtrk, dokončno pa nas je prebudila šele jutranja telovadba. Nekateri so se odločili za tek po dolenjskih klancih, drugi pa smo se šli prav tako aktivne igre z žogo. Po razgibavanju telesa je prišel čas, da razmigamo še možgančke. Prisluhnili smo prvi delavnici dr. Dominika Benkoviča na temo verjetnosti. Ob igri s tranzitivnimi kockami smo spoznali statistično in klasično definicijo verjetnosti, se naučili zmagovalne strategije za to igro in se predvsem čudili ob tem, kako je lahko kocka s štirimi trojkami boljša od kocke s štirimi šesticami, potem pa smo se po krajši pavzi spopadli še z LaTeXom. Po uri in pol boja smo vendarle zmagali, po vseh teh telesnih in umskih naporih pa smo bili že zelo potrebni okrepčila in na srečo je bilo kosilo že pripravljeno. Sledila je krajša pavza za siesto, potem pa smo začeli z delom na projektih. V vseh skupinah je delo gladko steklo, po eni uri trdega dela pa smo si privoščili pavzo med katero smo v kvizu po skupinah sestavljali in odgovarjali na vprašanja o vesolju, risankah, testeninah, verstvih in mitologiji in travniških rastlinah. Zmagovalna skupina je osvojila atraktivno marsovsko nagrado – čokoladice. Zopet je napočil čas za delo na projektih in na različnih koncih doma in njegove okolce so se spet staknile glave in raziskovale različne probleme. Po nadaljni uri dela smo si prislužili še odlično večerjo, potem pa smo prisluhnili še večernemu predavanju dr. Marka Petkovška, ki nam je razlagal o razvoju aksiomatike, o dokazovanju matematičnih izrekov s pomočjo računalnika, o Turingovem stroju in predvsem o tem, zakaj ne bodo matematiki nikoli ostali brez dela. Tokrat zvečer nismo le igrali družabnih iger, pač pa tudi opazovali zvezde skozi teleskop, drugi pa zvezde televizijske serije Igra prestolov.
nedelja, 13. avgust 2017
Status: vzlet uspešno izveden
Vsi letošnji MaRSovci smo se, kot se spodobi, najprej malo spoznali, se naučili MaRSovskega pozdrava, potem pa nas je že čakala okusna večerja. Po njej smo prisluhnili prvemu letošnjemu predavanju, ki ga je za nas pripravila mag. Marija Vencelj. Slišali smo ogromno zanimivih stvari o matematiki v naravi, še posebej o pojavljanju števil Fibonaccijevega zaporedja in zlatega razmerja pri rastlinah. Zvečer smo še dolgo vztrajali pri igranju družabnih iger, potem pa nestrpni zaspali v pričakovanju novega dne.
